9.9. Dan namenjen ozaveščanju nevarnostim pitja alkohola v nosečnosti

09.09.2015
9. septembra obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom (Dan fetalnega alkoholnega sindroma - FAS). Na svetu živi na milijone oseb s fetalnimi alkoholnimi motnjami, katerih kakovost življenja je slabša zato, ker so njihove matere v nosečnosti pile alkohol.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvo za zdravje RS in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija zato ženskam svetujejo, naj ne pijejo alkohola vseh devet mesecev nosečnosti, prav tako naj ne pijejo alkohola takrat, ko načrtujejo nosečnost in dojijo otroka. Hkrati pozivajo partnerje in okolico nosečih žensk, da jih pri tej odločitvi podpirajo. Za ta namen smo letos pripravili tudi zabaven filmček.
 

Dan FAS, ki ga simbolno obeležujemo ob 9:09, saj štiri devetice (9 minut čez 9. uro 9. dne v 9. mesecu v letu) simbolizirajo 9 mesecev nosečnosti, kot je tudi ogroženost še nerojenega otroka pri izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, v Sloveniji letos obeležujemo drugič.
 

Posledice pitja alkohola med nosečnostjo

 
Alkohol škodljivo vpliva na razvoj zarodka oziroma ploda in povzroča nepopravljive, trajne poškodbe pri še nerojenem otroku, kar lahko privede do vrste prirojenih telesnih, duševnih, vedenjskih motenj in/ali učnih težav, poznanih pod imenom Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD). »Vse posledice in zaplete pri nosečnici, zarodku in otroku, ki so posledica alkohola, lahko enostavno preprečimo tako, da v času načrtovanja nosečnosti, med nosečnostjo in med dojenjem ne pijemo alkohola,« je opozorila dr. Barbara Lovrečič z NIJZ in pojasnila: »Alkohol je teratogen, kar pomeni, da povzroča nepravilen razvoj organov ali delov organa pri zarodku in ima toksičen oziroma strupen učinek. Alkohol namreč prehaja skozi posteljico v nosečnosti in v materino mleko med dojenjem na otroka. Zato, če pije alkohol noseča mati, ga pije tudi njen še nerojeni otrok. Ta pa alkohola ni sposoben razgraditi tako kot odrasla oseba, zato je koncentracija alkohola v krvi zarodka enaka ali celo višja od koncentracije alkohola v krvi matere in ostane taka tudi dlje časa.«
Že manjše količine popitega alkohola med nosečnostjo lahko povzročajo posledice pri otroku, verjetnost za poškodbe zarodka pa je večja ob pogostejšem pitju alkohola in ob pitju večjih količin alkohola ob eni priložnosti – popivanju. Ker v nosečnosti ni znane varne količine alkohola, ni varne alkoholne pijače in ni varnega časa pred škodljivimi učinki alkohola, vsem ženskam, ki načrtujejo nosečnost ali so noseče, svetujemo, naj ne pijejo alkohola.
Obseg posledic zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom se od posameznika do posameznika razlikuje, odvisno od tega, kdaj v nosečnosti je mati pila alkohol, od količine zaužitega alkohola, pogostosti pitja, presnove oziroma kombinacije več dejavnikov. »Zapleti in posledice zaradi alkohola se lahko kažejo že med nosečnostjo, ob porodu in pa tudi kasneje. Med nosečnostjo lahko pride do spontanega splava, odmrtja ploda ali prezgodnjega poroda. Učinki in posledice dolgotrajnega pitja alkoholnih pijač v obdobju nosečnosti se lahko pokažejo že takoj ob rojstvu kot npr. abstinenčni sindrom, otrok je lahko razdražljiv, nespečen, se trese in ima krče. Otrok, ki je bil pred rojstvom izpostavljen alkoholu, se lahko rodi s prenizko telesno težo, podpovprečne rasti, nastopi pa lahko tudi nenadna smrt dojenčka,« je povedala dr. Barbara Lovrečič z NIJZ.

Možgani se pričnejo razvijati v prvih tednih nosečnosti in so izredno občutljivi na škodljive učinke alkohola, vendar pa alkohol lahko povzroča škodljive posledice v kateremkoli obdobju nosečnosti. Posledice pri otroku lahko segajo od manjših vedenjskih in učnih težav, pa vse do najtežje oblike, fetalnega alkoholnega sindroma (FAS). »Alkohol lahko poškoduje razvijajoči se zarodek v nosečnosti in težave, ki jih povzroča alkohol v tem obdobju so nepopravljive in trajne,« je opozorila mag. Mercedes Lovrečič z NIJZ in dodala: »Nujno je čim zgodnejše prepoznavanje sindroma in ustrezna strokovna pomoč, hitro ukrepanje pa lahko pripomore k boljši kvaliteti življenja. Pogosto gre za osebe s posebnimi potrebami, ki navadno niso sposobne samostojnega življenja in potrebujejo podporo in zdravstveno oskrbo celo življenje. Čeprav je preprečevanje FAS in drugih fetalnih alkoholnih motenj enostavno in stoodstotno učinkovito, predstavlja alkohol še vedno enega glavnih vzrokov za duševno manjrazvitost v razvitem svetu.« 
 

 

Ocena bremena pitja alkohola med nosečnostjo


Število otrok v Sloveniji, ki so bili pred rojstvom zaradi materinega pitja izpostavljeni alkoholu in imajo eno ali več prirojenih nepravilnosti zaradi te izpostavljenosti, ni znano. Po podatkih Perinatalnega informacijskega sistema se je v Sloveniji v obdobju 1997–2012 rodilo 16 otrok (v povprečju en otrok na leto) ali v povprečju 0,52 otrok na 10.000 rojstev, pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepoznana prizadetost zaradi materinega pitja alkohola. Število je verjetno podcenjeno, saj gre za podatek, ki je vnesen ob porodu, posledice izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom pa se lahko prepoznajo kasneje ali celo ostanejo neprepoznane. Po ocenah tujih strokovnjakov naj bi v Evropi imelo FAS med 2 in 4 % otrok, kar je primerljivo s pojavnostjo spine bifide in Downovega sindroma. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je vzrok socialnih neenakosti in neenakosti v zdravju. Družbeni stroški, povezani s posledicami izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom, ki obsegajo zdravljenje in nego, izobraževanje, psihoterapijo in svetovanje, socialno podporo, posledice kriminala, stroške pravosodja in drugo, so visoki. Po ocenah tujih strokovnjakov v življenju oseba s FASD družbo stane okoli dva milijona dolarjev.


Večina Slovenk pije alkohol

 
Večina odraslih žensk v Sloveniji pije alkoholne pijače vsaj priložnostno. V starostni skupini od 25 do 34 let je delež abstinentk najnižji, po drugi strani pa je to tudi skupina, ki največ rojeva, saj so približno štiri od petih žensk, ki rodijo, stare med 25 in 39 let. Večina žensk ob ugotovljeni nosečnosti preneha s pitjem alkohola ali ga zmanjša, nekatere pa s pitjem nadaljujejo. Kot je pokazala anketa med obiskovalkami šol za bodoče starše na Gorenjskem v letu 2013, je med zadnjo nosečnostjo vsaj 35 % obiskovalk vsaj enkrat pilo alkoholne pijače.
Na Ministrstvu za zdravje se zavedajo ogromne škode, ki jo v Sloveniji povzroča tvegana in škodljiva raba alkohola, zato z različnimi aktivnostmi skupaj z ostalimi resorji, stroko in nevladnimi organizacijami prispevajo k zmanjševanju širših družbenih posledic, povezanih s tveganim pitjem alkohola. »Sprejem in izvajanje celovite nacionalne alkoholne politike, pripravljene v sodelovanju z vladnimi resorji, stroko in civilno družbo pa je tudi ena izmed prioritet v okviru predloga Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025 - Skupaj za družbo zdravja,« je povedala Nataša Blažko z Ministrstva za zdravje RS in dodala: »Ministrstvo za zdravje redno sofinancira različne programe, med katerimi so tudi programi usmerjeni v najbolj ranljive skupine prebivalstva, kar nosečnice in doječe mamice vsekakor so. Menimo, da akcija #nepijemza2  pomembno prispeva k spodbujanju zdravega življenjskega sloga brez alkohola pri mladih, še posebej nosečnicah in mladih družinah, ter predstavlja pomemben kamenček v mozaiku celovite obravnave tvegane in škodljive rabe alkohola. Prav zdrave izbire in zdravi začetki prispevajo k boljšemu zdravju posameznika in družbe nasploh.«
 
Zaradi naraščanja visoko tveganega pitja alkohola med mladimi ženskami in vpliva alkohola na plod že od začetka nosečnosti, ko se mnoge svoje nosečnosti še ne zavedajo, jih je treba o škodljivosti pitja alkohola v nosečnosti čim bolje ozavestiti. »V letošnji kampanji ob Dnevu FAS, ki smo jo primarno usmerili na mlade, torej bodoče starše, smo na NIJZ k izvajanju skupnih aktivnosti povabili Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija. Naše ključno sporočilo, ki ga bomo širili skozi vse aktivnosti, je: za noseče in ženske, ki načrtujejo nosečnost, je najvarnejša izbira, da ne pijejo alkohola in tako preprečijo možnost, da bi rodile otroka s katerimikoli škodljivimi posledicami zaradi izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom,« je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ in dodala: »Posebej pa bi želeli v letošnji kampanji izpostaviti film »Nosečnost brez alkohola«, predvajanje katerega nam je omogočil Direktorat za zdravje Norveške.«

Z njo se strinja Jan Peloza iz Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, ki je poudaril: »Še vedno obstaja veliko število oseb, ki se ne zaveda negativnih posledic pitja alkohola v času spočetja otroka in nosečnosti, kar želimo spremeniti z letošnjo ozaveščevalno kampanjo, h kateri so pristopile tudi nekatere medijske hiše, izvajana pa bo tudi preko socialnih omrežij (#nepijemza2), kjer lahko dosežemo večino mladih - bodočih staršev. Kampanja bo vključevala zabaven ozaveščevalni filmček, predavanja in stojnice po Sloveniji, natisnjenih bo 22 tisoč ozaveščevalnih publikacij za bodoče mamice oziroma starše, kar je malo več kot je približna ocena pričakovanih rojstev otrok v Sloveniji v enem letu. Prepričani smo, da bo kampanja pripomogla k večjemu zavedanju o nevarnostih, ki jih nosi alkohol in upamo, da bo spodbudila tudi moške k vsaj devetmesečni vzdržnosti brez alkohola v podporo noseči partnerki.«

 

Posledice FAS

  • duševna manjrazvitost zaradi manjših, delno razvitih možganov,
  • težave s sledenjem navodil in učenjem preprostih stvari,
  • motnje na področju spanja, pozornosti, spomina, učenja in govora,
  • motnje vedenja (impulzivnost, hiperaktivnost, kljubovalnost),
  • prizadet sluh, vid, govor,
  • druge zdravstvene težave (prirojene napake na srcu, ledvične, jetrne in kostne okvare),
  • značilen videz obraza,
  • prekinitev in opustitev šolanja,
  • nezmožnost samostojnega življenja,
  • dodatne psihične težave ali duševne motnje,
  • večje tveganje za odvisnost od alkohola in drugih drog.
 

Sorodni članki

Skupina Brez izgovora Slovenija razpisuje tri nova delovna mesta.
21.09.2017
Na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili pismo podpore k aktivnemu sodelovanju Slovenije v procesu okolja in zdravja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije.
24.03.2017
Namenite 0,5% dohodnineTwitter