BLOG: #COP21 - kaj se dogaja na podnebni konferenci v Parizu

09.12.2015
Svetovna javnost je te dni osredotočena na dogajanje v francoski prestolnici, kjer se od 30. novembra do 11. decembra 2015 odvija težko pričakovana podnebna konferenca (COP 21). Pozornost je pred tedni še dodatno narasla z napovedanim prihodom številnih svetovnih voditeljev (več kot 150) in zaradi nedavnih terorističnih napadov v Parizu, ki so se zgodili v neposredni bližini kraja same konference.
 
COP 21 pa ni le velik logistični in varnostni zalogaj, temveč je pomemben predvsem z vidika vsebine. Po spodletelem sporazumu iz Kopenhagna iz leta 2009, daje pariška konferenca novo možnost in upanje za uspešen in prepotreben mednarodni sporazum ter načrt za reševanje problematike podnebnih sprememb. Pri tem ne gre le za preventivo, temveč tudi za same ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam, ki že kažejo svoje posledice v različnih okoljsko ranljivih regijah. Leto 2014 je bilo na primer najtoplejše leto v zgodovini. Vrednost CO2 pa je septembra lani presegla kritično vrednost 400 ppm.

Vzrok podnebnih sprememb je znan in znanstveno dokazan. Problematika je neposredno povezana z emisijami toplogrednih plinov, ki so posledica človekove dejavnosti. Postindustrijska družba s sodobnim načinom življenja razvitih držav temeljita na fosilnih gorivih. Zahodne države jih uporabljajo od industrijske revolucije dalje in so se s pomočjo fosilnih goriv tudi razvile in dosegle sedanjo stopnjo razvitosti.  Posledično vprašanje podnebnih sprememb ni le okoljsko temveč tudi finančno, politično in zgodovinsko. Velika gospodarstva Brazilije, Kitajske, Indije in drugih držav v razvoju z visoko gospodarsko rastjo povečujejo povpraševanje po energiji. Ta pa je močno povezana z izpusti toplogrednih plinov, saj tudi njihova gospodarstva temeljijo na fosilnih gorivih. Glavni cilj držav v razvoju je razvoj. Pri tem je ključna nizka cena fosilnih energentov.
 

Ko govorimo o podnebnem financiranju pa je pomemben t.i. prispevek držav v mednarodni 100 milijardni "podnebni sklad", s katerega bi financirali ukrepe za zmanjševanje vpliva podnebnih sprememb. Zahodne države (predvsem Evropska Unija) spodbujajo takšno financiranje in prispevek vseh držav v ta globalni fond. Brazilija, Indija, Kitajska in druge razvijajoče se države katerih vloga in pogajalska moč sta zelo veliki, so pri tem vprašanju bolj zadržane. Njihov glavni argument je, da se še razvijajo in se s tem zavzemajo za manjši prispevek v globalni sklad. Podobno je pri zmanjševanju emisij, saj z rastjo njihovih gospodarstev raba po energiji skokovito narašča. Tu je moč zaslediti tudi nekaj zgodovinskih trenj med razvitimi in razvijajočimi se državami. Zahod po več kot 200 letih rabe fosilnih goriv sedaj pritiska na države v razvoju, naj preklopijo na čistejše (in dražje) vire energije.

Pri pogajanjih sodeluje še tretja skupina - manj razvite države. Slednje še niso popolnoma industrializirane in imajo posledično manjši prispevek toplogrednih plinov. V to skupino uvrščamo večino afriških in nekatere azijske države. Le-te z manjšimi otoškimi državami nosijo največji okoljski davek podnebnih sprememb, saj se nahajajo v najbolj ranljivih ekosistemih našega planeta (npr. Sahel).

Glede na finančno stanje, ambicije in gospodarsko razvitost, so pred podnebno konferenco skoraj vse države oddale svoje ”nacionalne akcijske načrte” (INDC). Slednji veljajo za osnovni dokument, prvi korak, koliko so posamezne države pripravljene prispevati k reševanju dotične problematike. Plan EU je med bolj ambicioznimi in predpostavlja zmanjšanje emisij za 40 % do leta 2030. Pri vsem tem se omenja osrednji cilj zmanjšati emisije in obdržati vrednost podnebnih sprememb pod 2°C.

Tudi slovenski premier, dr. Miro Cerar, je med svojim govorom omenil, da Slovenija stoji za ambicioznim planom EU in da je potrebna takojšnja reakcija. Izpostavil je, da nobena država ni varna pred posledicami podnebnih sprememb in hkrati poudaril, da je pomembna transparentnost pogajanj. Kot mnogi njegovi predhodni govorci iz drugih držav je omenil aktualnost globalnega podnebnega sklada in ključnega cilja 2° C. Po mnenju mnogih strokovnjakov se zdi slednji cilj dokaj zamegljen, saj ga je težko determinirati. Kljub seštevku vsega, kar je bilo napisanega v vseh nacionalnih akcijskih načrtih (INDC), omenjene vrednosti ne bomo dosegli, vendar bomo obtičali na 2,7° C. Posledično je potrebno storiti več. Toda kako in kje? To je vse predmet odvijajočih se pogajanj. Osnutek sporazuma ima trenutno ogromno polemičnih delov, ki vodijo nekako do treh scenarijev:
 
  1. Najbolj pesimistični je, da sporazuma sploh ne bo moč doseči.
  2. Dosežen sporazum bo ohlapen in premalo ambiciozen.
  3. Dosežen bo ambiciozni sporazum, katerega kakšna od svetovnih velesil ne bo želela podpisati.
Glede na pretekle izkušnje podnebnih pogajanj, je javnost nekako obupala nad idealno rešitvijo doseženega prepotrebnega dogovora z vsemi deležniki. Kljub vsemu, upanje umre zadnje.



Države pa niso edini deležnik pogajanj, saj imajo pri procesu pomembno vlogo tudi svetovna multi-nacionalna podjetja, ki prav tako uveljavljajo svoje interese preko politike. Slednje je vidno že pri sami organizaciji podnebne konference, na kateri so s svojimi izdelki prisotna okoljsko in družbeno sporna podjetja kot sta Coca-Cola, Nestle itd. Tako je na samem dogodku moč zaslediti številne primere okoljskega zavajanja (t.i. Greenwashing). Tudi v okolici podnebne konference je zanimivo oglaševanje nuklearne energije, kot okolju prijaznega vira. Z vidika izpustov toplogrednih plinov trditev drži, kar pa še ne pomeni da je okoljsko odgovorno.

Ob vsej tej gospodarski in politični poker igri pogajanj, pa se obremenjevanje okolja nadaljuje. Vrstijo se tudi ujme, saj se te dni v indijskem mestu Chennai spopadajo s hudimi poplavami, čeprav je čas zimskega monsuna. Številnost in intenziteto ekstremnih vremenskih pojavov, ki so tudi povezani s podnebnimi spremembami ne bo moč rešiti na regionalni ravni, temveč globalni. To je poudaril tudi Ban Ki-moon ob odprtju podnebne konference v Parizu, ko je nagovoril svetovne voditelje, da je prihodnost ljudi in planeta v njihovih rokah.

S predstavniki mreže Sustainaware kot udeleženci COP 21 z zanimanjem opazujemo sam proces in naklonjenost posameznih političnih voditeljev določenim delom sporazuma. Ob odprtju podnebne konference v Parizu so bili govori državnih voditeljev polni ambicij in motivacije. Ali se bo povedano preneslo na papir, bo znano ob koncu COP 21. Zagotovo pa drži trditev, da je pri podnebni pravičnosti in samem (sonaravnem) razvoju potreben kompromis in solidarnost.

 

Sorodni članki

Skupina Brez izgovora Slovenija razpisuje tri nova delovna mesta.
21.09.2017
Na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili pismo podpore k aktivnemu sodelovanju Slovenije v procesu okolja in zdravja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije.
24.03.2017
Namenite 0,5% dohodnineTwitter