»Ne gre za male športne klube, niti ne za pivo ali dve …«

20.05.2017
»Ne gre za male športne klube, niti ne za pivo ali dve … Na velika vrata pred TV kamere vstopa alkoholna industrija!«

Nevladne organizacije s področja javnega zdravja pozivamo Državni zbor RS, da glasuje proti spremembam in dopolnitvam Zakona o omejevanju porabe alkohola, ki bi spet omogočil prodajo alkohola na športnih dogodkih. 

Na prihajajoči majski seji Državnega zbora Republike Slovenije bodo poslanke in poslanci (verjetno že v začetku naslednjega tedna) odločali o predlogu sprememb in dopolnitev Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), ki ga je v postopek vložila večina poslank in poslancev vladajoče stranke SMC in nekateri poslanci iz stranke DeSUS na čelu s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem (SMC). Gre v prvi vrsti za svojevrsten paradoks in neskladje s samim nazivom in namenom zakona (tj. omejevanje porabe alkohola), saj smo prepričani, da bo nova zakonska ureditev povečala dostopnost in porabo alkohola. Še bolj problematično in etično sporno se nam zdi, da bo zakonska sprememba omogočila alkoholni industriji, da bistveno lažje pred televizijskimi kamerami na zanjo novih prodajnih mestih znotraj športnih objektov tako ali drugače oglašuje svoje blagovne znamke alkoholnih pijač do 15 volumenskih odstotkov alkohola. To po obstoječi zakonodaji doslej ni bilo mogoče, zlasti z namenom, da se prepreči prikazovanje alkoholnih pijač otrokom in mladim, kar znanstveno dokazano vpliva na njihove manj tvegane in škodljive pivske navade.

Iz prakse natančno vemo, kako je izgledalo in trenutno še vedno izgleda prodajno mesto tobačnih izdelkov – kot ogromen reklamni pano s številnimi barvitimi oglasi tobačnih izdelkov oziroma blagovnih znamk. Približno enako bo po vsej verjetnosti sčasoma izgledalo prodajno mesto alkoholnih pijač znotraj športnega objekta, kjer pa so zlasti na večjih športnih tekmah prisotne televizijske kamere. Dokaz za našo domnevo so zlasti prodajna mesta alkohola v gostinskih lokalih. »Argument predlagateljev, da bodo z novo ureditvijo pridobili predvsem manjši športni klubi, je popolnoma neutemeljen in neresničen, saj doslej nismo od predlagateljev prejeli še nobenih konkretnih izračunov, koliko naj bi športni klubi od prodaje alkoholnih pijač sploh zaslužili po morebitnem sprejetju novega zakona. Domnevamo, da prav veliko zagotovo ne, zlasti pa ne toliko, da bi s tem bistveno vplivali na svoje finančno stanje«, je povedal Matej Košir z Inštituta »Utrip« in vodja mreže nevladnih organizacij s področja preventive »Preventivna platforma«.

Nadalje, iz obrazložitve predloga zakona izhaja, da zdaj v okolici športnih objektov na račun prodaje alkoholnih pijač navijačem služijo predvsem okoliški gostinci, organizatorji športnih dogodkov pa so za tovrstno dejavnost in dobičke prikrajšani in so zato v neenakopravnem položaju. »Tudi ta argument predlagateljev ne vzdrži, saj zlasti na večjih športnih dogodkih organizatorji praviloma registrirajo ločen prireditven prostor v neposredni bližini športnega dogodka, kjer so doslej lahko nemoteno prodajali alkoholne pijače vsem zainteresiranim obiskovalcem. Razlika je bila le v tem, da prodajnih mest ni bilo znotraj športnega objekta, in da je bil hkrati prepovedan tudi vnos alkoholne pijače na osrednji prireditven prostor. S tem je bilo vsakršno prikazovanje (in s tem tudi oglaševanje) alkoholnih pijač, blagovnih znamk, plasiranja produktov in spremljajočega promocijskega gradiva alkoholne industrije (npr. promocijskih kozarcev, steklenic ipd.) skoraj v celoti prepovedano«, je dodal Jan Peloza z Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Seveda v tem primeru ne gre za klasično oglaševanje, ki bo ostalo še vedno prepovedano (vsaj zaenkrat), temveč za posredno oglaševanje velikih »igralcev« alkoholne industrije na športnih dogodkih, zlasti pivovarjev.

Nenazadnje, na podlagi številnih posrednih informacij in nekaterih neizpodbitnih dejstev se nam porajajo dvomi v transparentnost celotne priprave in sprejemanja omenjenega zakona, saj menimo, da obstaja velika verjetnost korupcijskega tveganja na strani predlagateljev in vsaj posrednih (če ne celo neposrednih) povezav z alkoholno industrije. »S tem namenom smo pred nekaj dnevi Državni zbor Republike Slovenije zaprosili, da pri nadaljnji parlamentarni obravnavi in sprejemanju omenjenega zakona, vzpostavi višje standarde transparentnosti in zagotovi popolno zakonodajno sled. Prav tako smo poslanke in poslance pozvali, da ponovno razmislijo o primernosti zakona za nadaljnjo obravnavo in sprejem v Državnem zboru, saj je ta v neskladju z najrelevantnejšimi razpoložljivimi znanstveni dognanji in priporočili Svetovne zdravstvene organizacije ter tudi v nasprotju s strateškimi javnozdravstvenimi usmeritvami naše države in strategijo Evropske unije na področju alkohola iz leta 2006«, je pojasnil Miha Lovše s Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.

Ob vsem tem lahko omenimo še en paradoks omenjenega zakona. »Z veliko večino glasov poslank in poslancev ga je podprl Odbor za zdravstvo, ki bi moral ščititi in ne škoditi zdravju ljudi. Pa naj to razume, kdor more. Zlasti ker dobro vemo, da je alkohol velik javnozdravstveni problem v Sloveniji, in to večji kot marsikje drugje v Evropi. Zato predlagamo, da se zakon umakne iz postopka oziroma zavrne, dokler se ne pripravi celovite rešitve nove  alkoholne politike. Če se zavzamejo vsi deležniki, se to lahko pripravi razmeroma hitro. Na tej osnovi naj se  potem sprejemajo ukrepi, tudi zakonski«, je še dodal Franc Zalar iz Mreže NVO 25 x 25.

»Prav tako deležniki javnozdravstvene strokovne javnosti in civilne družbe v celoti nismo bili vključeni v pripravo predloga zakona, kar je tudi v nasprotju s transparentnostjo zakonodajnega postopka. Čeprav gre le za manjše spremembe in dopolnitve zakona, smo mnenja, da gre z vsebinskega vidika za pomembno spremembo v politiki naše države na področju alkoholne politike, in to precej na slabše«, je za konec sklenil Matej Košir z Inštituta »Utrip«.

Sorodni članki

Skupina Brez izgovora Slovenija razpisuje tri nova delovna mesta.
21.09.2017
Na Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za okolje in prostor smo naslovili pismo podpore k aktivnemu sodelovanju Slovenije v procesu okolja in zdravja v okviru Svetovne zdravstvene organizacije.
24.03.2017
Namenite 0,5% dohodnineTwitter