:: Brez izgovora Slovenija :: :: Naslednji dogodek ::
Delavnica O2 za vsakega: Srednja živilska šola
22.09.2010 :: Ižanska cesta 10, Ljubljana



meni_levo_dno
Število osveščenih 42971 ljudi
Od tega letos
6835 ljudi
meni_desno_top_o2.jpg
Shema
Priporoči
meni_desno_spodaj

Novice

Vpliv industrije na zdravje mladih

08.04.2010 - 21:58:35

Ni slikeMladinsko združenje Brez izgovora je v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani in Zavodom za zdravstveno varstvo Ljubljana včeraj, 7.aprila 2010, organiziralo štiri-urno izobraževanje o vplivu industrije na zdravje mladih. Strokovnjaki s področja tobaka, alkohola, prehrane in industrije zabave, so preko sedemdesetim prisotnim mladim, organiziranim v mladinskih in študentskih organizacijah, predstavili možne rešitve in predvsem spodbudili razmislek, kako se uspešno boriti proti nemoralnim oblikam tržnega komuniciranja nezdravih izdelkov mladim.

Dr.Marijan Ivanuša, vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, je ob Svetovnem dnevu zdravja poudaril pomen interneta kot kanala preko katerega vse bolj pogosto industrije komunicirajo z mladimi. Socialna omrežja in sistemi za neposreden prenos sporočil, so za velike korporacije novo okno v svet njihove ciljne skupine, saj se pod njihovim okriljem dobesedno oblikujejo življenjski stili. Kljub temu, da je vsaj na področju tobaka in alkohola oglaševanje regulirano s strani države, je t.i.čezmejne medije (med drugimi tudi internet) skoraj nemogoče nadzorovati, saj tamkašnji oglasi dosežejo tudi mladoletne in osebe, ki živijo v državah, kjer je oglaševanje prepovedano.

Saš Kravos, vodja programskega sveta fundacije Z glavo na zabavo, je poudaril, da industrijo zabave, katere eden od namenov je prav uzakonjen lov za dobičkom, v svetu najbolj koristi prav tobačna in alkoholna industrija. Razlog za to je, da so nočni lokali zbirališče mladine, kjer jim lahko pod pretvezo »odklopljenega« večera, prodaš marsikaj. Med najbolj očitnimi potezami, ki jih je uporabila industrija zabave za vplivanje na življenjski stil mladih, je Kravos omenil pojav resničnostnih šovov, ki njihove glavne igralce postavi v vlogo strastnih kadilcev in uživalcev alkoholnih pijač. Vprašati pa se je potrebno kakšno sporočilo podajajo take oddaje množicam otrok, ki so prikovani pred ekran ob glavnem večernem televizijskem terminu na najbolj gledani televiziji v Sloveniji.

Dr.Mojca Gabrijelčič, vodja Centra za promocijo zdravja na Inštitutu za varovanje zdravja RS, je omenila, da se med današnjo mladino zaradi prekomerne telesne teže že pojavljajo bolezni, ki so se predtem dogajale zgolj starejšim ljudem s podobnimi prehrambeni navadami. Kot pravi Gabrijelčičeva, je bilo naše telo ustvarjeno za življenje v Kameni dobi, ko si je moral človek hrano sam uloviti. S tem, ko nam je v današnjem času vse prinešeno na pladnju, hkrati pa celo spodbujana poraba nezdrave hrane, mladi dosti težje ločujejo kaj je zdravo in kaj ne. Neža Lavrenčič, diplomantka Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, je na zanimivih primerih pokazala, kako prehranska industrija preko spletnih iger trži nezdravo hrano otrokom. Poudarila je, da so spletne igre hkrati velik potencial za promocijo zdravih obrokov in pozvala udeležence, da industriji morda celo podajo pobudo za takšno akcijo.

Matej Košir, direktor Inštituta Utrip, se je osredotočil na nemoralno oglaševanje alkoholne industrije, kljub Zakonu o omejevanju porabe alkohola, ki to izrecno prepoveduje. Na aktualnih slovenskih primerih je pokazal, kako se pivovarska industrija in industrija žganih pijač izogne prepovedi oglaševanja mladoletnim, med drugim pa tudi poudaril, da se alkoholna industrija poslužuje enakih nemoralnih marketinških prijemov kot tobačna industrija, kateri je bilo pred leti to tudi dokazano. Kot pravi Košir, se v številnih primerih na alkoholu pojavljajo celo iste marketinške agencije, ki so v preteklosti ustvarjale kampanje za začetek kajenja pri otrocih. Čeprav zgleda alkohol na videz manj škodljiv, je njegov učinek na sočloveka mnogokrat dosti hujši od ostalih drog. Kot primer je omenil prometne nesreče, ki jih povzročijo vinjeni vozniki, nasilje v družini, prezgodaj propadla zakonska razmerja in pitje v času nosečnosti.

Dr.Tomaž Čakš, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, je vnovič poudaril, da če želi tobačna industrija še naprej ustvarjati dobiček, mora za vsakega umrlega kadilca do konca dneva pridobiti vsaj enega novega. Po besedah Čakša, je ciljna skupina najbolje opisana v citatu, ki ga je izrekel eden izmed glavnih managerjev največjega svetovnega tobačnega koncerna »Mi ne kadimo tega sranja, mi ga samo prodajamo. Pravico do kajenja prepuščamo mladim, revnim, črnim in neumnim«. Ker je oglaševanje tobačnih izdelkov po Zakonu o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov prepovedano, se industrija poslužuje posrednega oglaševanja v filmih, na prireditvah za mlade in na socialnih omrežjih, kjer dosti lažje pridobi nove uporabnike, dodaja dr.Helena Koprivnikar, glavna sodelavka za alkohol na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Po njunih besedah, je na tobaku ob srejemanju novega tobačnega zakona potrebno zagovarjati popolno prepoved oglaševanja (tudi posredno), zmanjšanje dosegljivosti (uvedbo specializiranih trgovin za tobak z licenco) in povišanje cene tobačnih izdelkov.

Dr.Vesna K.Petrič, vodja sektorja za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog iz Ministrstva RS za zdravje, je zaključila, da imajo vse industrije pravico in željo ustvarjati dobiček, vendar jim nihče ne daje pravice, da svoje izdelke tržijo pri najmlajših na take nemoralne načine. Po njenih besedah je na tem področju ključno ozaveščanje o marketinških prijemih vseh industrij in opolnomočenje in spodbujanje njihove ciljne skupine, mladih, k ukrepanju. Petričeva pozdravlja organizacijo tega dogodka in ga označuje za zelo pomembno prelomnico, ko so bili mladi dokončno pozvani k ukrepanju proti manipulaciji z njihovim zdravjem, ki so posledica parcialnih interesov vseštevilnejših industrij.

Jan Peloza, glavni organizator dogodka in predsednik mladinskega združenja Brez izgovora, je za konec izpostavil pomen ozaveščanja in vključevanja vseh mladih v družbeno-koristne aktivnosti ter njegov neposreden učinek na izboljšanje zdravja mladih. Med drugim je omenil, da mladi že s tem, ko se aktivirajo, veliko pripomorejo k lastnemu osebnostnemu razvoju, ki pozneje v življenju služi tudi pri lažji poklicni orientaciji in razumevanju delovanja političnih in družbenih sistemov.

VIR: o2 za vsakega || 0 komentarjev || Napisal/a in objavil/a: gemon

Če želite komentirati novico se morate registrirati oz. prijaviti na portal.